Zakaj HP z letnim prihodkom približno 80 milijard dolarjev investira v tehnologijo, ki lahko pomaga ambiciozni ugandski frizerki, da vzame posojilo v višini 50 dolarjev?
Razvoj sistema za oddaljene transakcije (Remote Transaction System, RTS) za izdajanje takih posojil je dejansko del dolgoročne HP-jeve strategije (e-vključevanja), da bi čim več ljudem omogočili dostop do socialnih in ekonomskih priložnosti digitalnega obdobja.
Pomanjkanje možnosti najema posojil je ena od največjih ovir na poti iz revščine. V sodelovanju s konzorcijem sedem vodilnih organizacij za mikrofinanciranje je HP v Ugandi začel začel pilotski program za večji obseg mikrofinanciranja – majhnih posojil, ki lahko zelo vplivajo na 500 milionov najbolj revnih ljudi v državah v razvoju.
Ali lahko uporaba majhnih posojil v državah v razvoju v obdobju naslednjih desetih let zmanjša ekstremno revščino na polovico?
Združeni narodi verjamejo, da je to mogoče, zato so leto 2005 razglasili za mednarodno leto mikroposojil, da bi revnim in ljudem z nizkimi prejemki omogočili dostop do finančnih storitev.
»Mikrofinanciranje ni miloščina«, je izjavil generalni sekretar Kofi Annan v govoru ob predstavitvi iniciative. »To je način, da se gospodinjstvom z majhnimi prihodki omogoči dostop do enakih pravic in storitev, ki so na voljo vsem ostalim. Na ta način priznamo, da so revni ljudje rešitev in ne težava.«
V letu 2003 je HP zbral sedem javnih in zasebnih organizacij za mikrofinanciranje, da bi z uporabo tehnologije skupaj razvijali in se zavzemali za inovacije v učinkovitosti, dostopnosti in velikosti mikrofinanc.
»Posvetili smo se širjenju obsega mikrofinanciranja. Ustvarili smo celovit transakcijski sistem, ki bo zajel finančne informacije na mestu transakcije — ne glede na to, kje se zgodi — in te podatke takoj posredoval v obstoječe finančne infrastukture, kot so omrežja bankomatov (ATM), centralni registri in uradi z bonitetnimi podatki«, pravi Janine Firpo, direktorica podjetja Global Multisector Initiatives.
Skupaj z USAID-om je ekipa ustvarila rešitev za tehnologijo mikrofinanciranja: sistem za oddaljene transakcije (Remot Transaction System - RTS), ki deluje na osnovi mobilne infrastrukture, ki pokriva 85 % Ugande. Na terenu ga testirajo na obmestnih in podeželskih področjih širom države. Konec začetnih pilotskih dejavnosti je načrtovan za marec 2005.
»Delo, ki ga opravljamo v Ugandi, nas je prepričalo, da obstaja ogromna potencijalna vrednost v izkoriščanju hitro rastoče mobilne infrastrukture, zaupanja v družbi in majhnih koščkov podatkov za omogočanje rešitev, ki jih ljudje potrebujejo«, opaža Firpo.
Z napravo RTS in s pametno kartico posojilojemalca agent na terenu elektronsko zabeleži plačilo posojila in podatke o prihrankih ter shrani in prenese informacije, ki se trenutno beležijo ročno.
Ekipa je izvirno različico naredila za elektronski način dela, vendar so jo pozneje predelali za delo pretežno v načinu brez povezave. To je ena od mnogih sprememb v procesu poskusov in napak na osnovi lokalnih dejstev.
Programsko opremo so razvili na osnovi množice specifikacij, ki so upoštevale vse dostopne podatke o lokalnem okolju: na primer nestabilno električno omrežje, nepismeno populacijo, omejeno tehnično podporo in ostre klimatske pogoje. Kljub temu pa je rešitev zasnovana na vodilnih standardih tehnoloških in finančnih sistemov, kot so JAVA, spletne storitve in EMV. Cilj projekta je bil razviti stroškovno sprejemljivo in razširljivo rešitev, ki lahko spremlja lokalne finančne informacije.
RTS omogoča mikrofinančnim institucijam, da razširijo finančne storitve na stranke z nizkimi prihodki s podeželja: omogočajo dostop na primernih mestih, npr. lokalnim posrednikom, za opravljanje transakcij in drugih bančnih storitev.
»Povezujemo obstoječo človeško infrastrukturo z novo tehnično infrastrukturo v razvoju«, razlaga Firpo. »Odjemalcem mikrofinanciranja omogoča vlaganje in dviganje denarja prek omrežja pooblaščenih posrednikov, kot so trgovci in lastniki majhnih podjetij — te agente imenujemo 'človeški bankomati'«.
Najpomembnejši cilj ekipe za mikrofinanciranje je doseganje večjega obsega dela. Med 7.000 svetovnih institucij za mikrofinance je nekaj primerov večjih projektov — večina ima manj kot 25.000 strank. Samo eden ali dva ducata imajo več kot milijon strank
Firpo navaja primer Združenih držav. »Zaradi rasti so ameriški finančni trgi naredili preskok v razmišljanju in prešli z bančno nadzorovanih posojil na majhna 1.000-dolarska posojila, ki so jih nadzorovali odjemalci.« Tehnologija je bila pomemben dejavnik, ker se je čas, potreben za uporabo kreditne kartice, zmanjšal na manj kot eno minuto. V manj kot 40 letih je posel s kreditnimi karticami v Združenih državah zrasel na več kot 640 milijonov kartic.
Naraščanje mikrofinančne industrije ne potrebuje samo podpore standardov in tehnologje, kot je na primer VISA international, ampak zahteva tudi nov način razmišljanja o mikrofinančnih institucijah na osnovi izkušenj, pridobljenih na mestih, kot je Uganda.
RTS smo ustvarili z upoštevanjem tega večjega cilja«, pravi Firpo. »To je prvi korak v dolgoročni viziji ponujanja bančnih storitev ljudem, ne glede na to, kje so.«
Verzija za tiskanje
